Zapečatena soba

Katere skrivnosti je dobro obdržati in kdaj postane katera pretežka

Kontemplativni esej iz registra »Za vse« raziskovalnega programa Drevesa jaza. Postavlja eno vprašanje in mu pošteno sledi. Predgovor za starše spodaj podaja človeško jedro vprašanja z oznako statusa pri vsaki točki, brez Zakona Enosti. Samo zadnji razdelek, »Skozi Zakon Enosti«, bere vprašanje skozi to gradivo in to tudi pove.

Za starše, ki ste prišli iz otroške knjige

To je človeško jedro eseja brez širšega okvira. Skrči se na šest točk, vsaka ima svoj status.

1. Organizacije za varnost otrok učijo otroke isto pravilo o skrivnostih. Skrivnost, zaradi katere se otrok počuti negotovo, neprijetno, prestrašeno, žalostno ali zaskrbljeno, ni dobra skrivnost, in otrok jo takoj pove odrasli osebi, ki ji zaupa. Presenečenje, na primer zabava, je nekaj drugega: ima konec in na koncu so vsi veseli. [UGOTOVLJENO kot to, kar učita britanska organizacija NSPCC in Svet Evrope (slovensko besedilo smernic »Pravilo o nedovoljenih dotikih«).] Da poznavanje pravila otroka zaščiti pred zlorabo, ni pokazano. [HIPOTEZA: glej točko 2.]

2. Povzetek Cochranovega pregleda šolskih programov o spolni zlorabi pravi, da se je znanje otrok povečalo, da so ga deloma ohranili še mesece pozneje in da so otroci, ki so bili v programih, pogosteje povedali odraslemu. Pregled ni pokazal, da programi zmanjšajo zlorabe. [UGOTOVLJENO za znanje in povedanje; HIPOTEZA za kakršno koli zmanjšanje dejanskih zlorab. Vir je novica o pregledu, ne polno besedilo pregleda.]

3. Storilec je najpogosteje oseba, ki jo otrok pozna. Ameriške raziskave, ki jih navaja ameriški urad za mladoletniško pravosodje (OJJDP), omenjajo od 70 do 90 odstotkov znanih oseb; odstotki se med raziskavami razlikujejo. [UGOTOVLJENO kot vzorec; vir je sekundaren in star, ta esej nima slovenskega podatka.] Zato lahko molk zahteva prijazen, znan odrasel in zato otrok morda molči o nekom, ki ga pozdravlja njegova mama.

4. Majhni otroci že ločijo skrivnosti od druge informacije. V eni raziskavi z 209 otroki, starimi od štiri do šest let, ki so odločali, ali naj lutka vsako informacijo deli s prijateljem ali z nekom, ki ni prijatelj, so otroci skrivnosti obdržali zase ali jih delili samo s prijateljem, ne-skrivnosti pa delili prosto; namig, da je nekaj morda skrivnost, je povzročil, da so začeli vse obravnavati kot skrivnost. [HIPOTEZA zunaj te naloge: ena raziskava, izbira lutke ni prava skrivnost; revije nisem preveril.]

5. Odrasli, ki nosijo skrivnost, pomislijo nanjo veliko pogosteje, kot jo morajo skrivati, in pogosteje ko pomislijo, nižje je njihovo poročano počutje. V desetih raziskavah Slepiana, Chuna in Masonove, z več kot 13.000 skrivnostmi, večinoma iz spletnih vzorcev, je pogostost misli, ki so se vračale k skrivnosti, napovedala nižje počutje neodvisno od prikrivanja. [UGOTOVLJENO kot povezava v teh vzorcih; HIPOTEZA za otroke: otroškega vzorca ni.] Pogosto navajan prejšnji rezultat, da ljudje, ki se spominjajo velike skrivnosti, ocenijo hrib kot bolj strm, se v dveh vnaprej registriranih ponovitvah ni potrdil. [»Teža« skrivnosti je torej izkušnja, ki jo ljudje opisujejo, ne izmerjena obremenitev: HIPOTEZA.]

6. Če vam otrok zaupa takšno skrivnost: poslušajte do konca, ne vprašajte, zakaj ni povedal prej, povejte mu, da je prav naredil, in ne obljubite, da boste molčali. Obljubite raje, da ga ne boste pustili samega s tem. [Praktičen nasvet, ne ugotovitev raziskave.]

Viri. Točka 1: NSPCC, pravilo Pants; Svet Evrope, Pravilo o nedovoljenih dotikih. Točka 2: novica Cochrane. Točka 3: OJJDP, Keeping Children Safe. Točka 4: Anagnostaki in Papathanasiou (2020). Točka 5: Slepian, Chun in Mason (2017); LeBel in Wilbur (2014). Polni navedki so v seznamu virov.

Od razdelka »Skozi Zakon Enosti« naprej se esej nadaljuje skozi gradivo Ra. Nič od zgoraj ni odvisno od tega razdelka. [MISELNI EKSPERIMENT]

Vprašanje

Katere skrivnosti je dobro obdržati?

Vsak, ki je bil otrok, jo je kdaj obdržal. Darilo, skrito v omari. Prijateljičino zaljubljenost. Obljubo, dano na skednju. In večina ljudi, ki so bili otroci, je nosila tudi skrivnost, ki ni bila podobna drugim: ni se zdela darilo, ampak kamen v žepu, težji na poti domov kot na poti od doma.

Predstavljajte si sobo z enim ključem. Ključ imate vi. Nihče drug ne ve, da soba obstaja. Je to dobra soba? Od zunaj ne morete reči. Od zunaj sta soba, kjer hranite rojstnodnevno darilo, in soba, kjer hranite nekaj, česar se bojite, videti enaki: zaprta vrata, zasukan ključ. Vprašanje ni, ali naj imamo sobe. Vprašanje je, katere je dobro držati zaprte, kako dolgo in za koga.

Tri sobe za enimi vrati

Pomaga, če ločimo tri stvari, ki jih jezik dovoljuje imenovati z eno besedo.

Prva je zasebnost. Soba, ki je vaša in jo smete zapreti. Vaš dnevnik, vaše telo, vaše misli. Nihče nima pravice do ključa in ključavnica ni znamenje, da je kaj narobe. Otrok, ki sme imeti zaprta vrata, se uči, da je oseba. [HIPOTEZA: avtorjevo stališče, ne ugotovitev.]

Druga je presenečenje. Soba z datumom odprtja. Zabava, darilo, sprejem za novega sošolca. Vrata so zaprta, da jih ob pravem trenutku odprejo tisti, za katere so, in vsi za njimi so veseli.

Tretja je težka skrivnost. Soba, ki je otrok ni hotel zgraditi, katere vrata so zaprta, ker mu je nekdo naročil, naj jih zapre, in katere odpiranja se otrok boji. Nima datuma. Pogosto ima na vratih pribito grožnjo ali podkupnino: to je najina skrivnost; v težave boš prišel; nihče ti ne bi verjel; na, vzemi bonbon. Ni zaprta zaradi otroka. Zaprta je zaradi koga drugega.

Tri vprašanja jih ločijo. Ali ima konec? Za koga so vrata zaprta? In kaj se dogaja z otrokom v notranjosti, dokler ostanejo zaprta? Presenečenje ima konec, je zaprto za ljudi, ki jim je namenjeno, in otroka olajša. Težka skrivnost nima konca, je zaprta v korist tistega, ki jo je zahteval, in otroka naredi tišjega.

To niso tri ločene vrste. Zasebnost lahko postane težka skrivnost, če ključavnico zasuče nekdo od zunaj; presenečenje lahko postane težka skrivnost, če datum mine in nihče ne odpre vrat. Vprašanja so način gledanja, ne razvrstitev.

Presenečenje ima vrata

Presenečenje je skrivnost, ki jo je najlažje imeti rad, in vredno je razumeti, zakaj, preden pogledamo težje.

Presenečenje je skrivnost, zasnovana tako, da se konča. Njen čuvaj pozna datum. Pride z nalogo: pomagaj pripraviti, do ponedeljka ne reci nič. In njen konec je darilo nekomu: oseba, ki je bila odrinjena iz sobe, je privedena noter in vse skrivanje se izkaže za nekaj, kar je bilo zanjo. Otroci čutijo to razliko, tudi če je ne znajo povedati z besedami: otrok, ki mu rečejo »babici ne povej za torto«, ni zaskrbljen. [HIPOTEZA: vsakdanje opažanje, ne raziskava.]

Presenečenje je tudi vajeništvo. Otrok, ki je obdržal dobro skrivnost do konca, se je naučil, da lahko nekaj nosi nekaj časa, ne da bi to nosilo njega, in da ima obdržanje smisel zunaj samega obdržanja. To ni majhna stvar. Zato bi pravilo »nikoli ne obdrži nobene skrivnosti« bilo hkrati napačno in neuporabno: otrokom bi vzelo najboljšo vajo, ki jo imajo za težji dan. [HIPOTEZA: avtorjev argument.]

Rezultat ene raziskave z 209 otroki, starimi od štiri do šest let, kaže, kako zgodaj se vaja začne. Ko so jim rekli, da je lutkina informacija morda skrivnost, so jo otroci obdržali zase ali delili samo s prijateljem; ko jim ni bilo rečeno nič, so jo delili s kom koli. [HIPOTEZA zunaj te naloge: izbire lutke niso prave skrivnosti in gre za eno raziskavo.] Otroci torej pridejo k vprašanju že z vedenjem, da gredo nekatere stvari v sobo.

Teža

Beseda, ki jo uporablja otroška knjiga, je težka, in to je beseda, ki jo uporablja večina ljudi. Je skrivnost res težka?

Vprašanje so že preizkusili in pošten odgovor je: kot izkušnja da; kot izmerjena obremenitev ni pokazano. Leta 2012 je skupina poročala, da so ljudje, ki so se spomnili velike skrivnosti, ocenili hrib kot bolj strm kakor tisti, ki so se spomnili majhne, kar se je ujemalo z mislijo, da skrivnost fizično teži. Dva dobro zasnovana, vnaprej registrirana poskusa, da bi to ponovili, učinka nista našla, avtorja ponovitve pa sta pozvala k previdnosti, preden se ideja uporabi v teoriji ali zdravstvenih nasvetih. [HIPOTEZA: v ponovitvi ni potrjeno; to je en rezultat, ki se ni ponovil, ne dokaz, da skrivnosti nič ne tehtajo.]

Tisto, kar je obstalo, je tišje in zanimivejše. V desetih raziskavah o več kot 13.000 skrivnostih so Slepian, Chun in Masonova ugotovili, da ljudje s skrivnostjo večinoma ne trpijo zato, ker bi jo težko skrivali v pogovoru. To je redko. Večinoma opažajo, da se misli vračajo k njej, znova in znova, v trenutkih, ko jih nihče nič ne sprašuje, in pogosteje ko so se misli vračale, nižje je bilo poročano počutje, neodvisno od tega, kako pogosto so morali prikrivati. [UGOTOVLJENO kot povezava v teh vzorcih; večinoma spletni odrasli; vzročnost ni pokazana, otroškega vzorca ni.]

To je dobra podoba težke skrivnosti. Ne gre za to, da je težko povedati. Gre za to, da se misli vedno znova vračajo k zaprtim vratom, sam.

Kadar sobo zgradi nekdo drug

Najtežje skrivnosti niso tiste, ki jih otrok izbere. Tiste so, ki jih zahteva odrasel. [HIPOTEZA: avtorjeva trditev; nobena raziskava ne primerja teže obeh.]

Stavek je skoraj vedno neka oblika to je najina skrivnost. Privlačen je iz istega razloga kot presenečenje: otroka naredi posebnega in izbranega. Drugačno je vse ostalo. Odrasel otroku ne pripravlja darila, datuma ni, stvar, ki ostaja skrita, pa bi otroka skrbela ali ga prestrašila, če bi vedel zanjo njegov starš.

Zato organizacije za varnost otrok učijo eno razlikovanje namesto mnogih pravil. Pravilo Pants organizacije NSPCC pravi, da obstajajo dobre in slabe skrivnosti; slaba skrivnost otroka žalosti, skrbi ali plaši in otrok naj jo takoj pove odrasli osebi, ki ji zaupa. Smernice Sveta Evrope za starše v slovenski izdaji to pravijo skoraj z istimi besedami: nobena skrivnost, ki otroku povzroča negotovost, nelagodnost, strah ali žalost, ni dobra, in otrok naj jo pove odrasli osebi, ki ji zaupa. [UGOTOVLJENO kot to, kar učijo te organizacije.]

Otroku je težko slediti, ker oseba, ki zahteva molk, običajno ni neznanec. [Razmislek je avtorjev: HIPOTEZA.] Študije, ki jih navaja ameriški urad OJJDP, ocenjujejo, da so znane osebe od 70 do 90 odstotkov storilcev. [UGOTOVLJENO kot vzorec; sekundaren vir, stare raziskave, slovenskega podatka ni.] Tisti, ki prosi, je lahko sosed, ki ga pozdravlja vaša mama. Otrok ni počasen; bere položaj, v katerem vsak znan znak pravi, da je prijazen. Otrok, ki okleva, ni nespameten. Drži dve resnici, ki ne gresta skupaj.

Učenje pravila pomaga na merljive načine. Po povzetku Cochranovega pregleda so otroci, ki so sodelovali v šolskih programih, več vedeli, si to še mesece pozneje zapomnili in pogosteje povedali odraslemu. Česar pregled ni našel, je, da bi zlorab bilo manj. [UGOTOVLJENO za znanje in povedanje; HIPOTEZA za preprečevanje.] Pravilo je vredno učiti. Ni ščit in odrasli se ne smejo skriti za njim.

Kako druge tradicije varujejo svoje sobe

Ljudje vprašanja, katera vrata zapreti, nismo izumili. Vsaka kultura, ki je pustila zapis, je nanj odgovorila, in odgovori so v enem pogledu presenetljivo podobni.

V stari Grčiji so bili obredi v Eleuzini skrivnosti, ki jih po Homerski himni Demetri nihče ne sme »transgress or pry into or utter«, ker strahospoštovanje do bogov zaustavi glas (prevod: Hugh G. Evelyn-White). Molk ni bil sram. Varoval je nekaj svetega, kar je pripadalo posvečenim.

V rimskokatoliški Cerkvi je spovedna skrivnost po kanonu 983 §1 zakonika iz leta 1983 »nedotakljiva« (angleško inviolable): spovednik nikoli ne sme izdati spokornika. Ključavnico drži poslušalec in njen namen je v celoti tisti, ki govori in lahko reče najhujše, ne da bi bil zaradi tega izpostavljen.

V islamu hadis, ki ga je zbral Muslim, pravi, da bo tistemu, ki prikrije napake muslimana, Allah prikril njegove na tem in na onem svetu (Sahih Muslim 2699a, angleška izdaja USC-MSA). Tu zaprta vrata ščitijo dostojanstvo druge osebe.

V hebrejski Bibliji 3 Mz 19,16 prepoveduje hoditi okrog kot opravljivec med svojim ljudstvom (hebrejska beseda je rakhil). Molk o tuji krivdi je tu etika, ne napaka.

Pri staroselskih Avstralcih in prebivalcih Otokov Torresove ožine knjižnični protokoli ATSILIRN obravnavajo skrivno in sveto gradivo kot nekaj, kar smejo videti samo posvečeni člani skupnosti, ki ji pripada, in kot primer navajajo »women's business«. Zaprta vrata so vrata skupnosti, držana glede na to, kdo je bil sprejet.

Pri vseh petih imajo vrata čuvaja in namen, namen pa je skoraj vedno zaščita nekoga: svetega, spokornika, tuje časti, posvečenih. Nobena ne pravi: skrivaj pred tistimi, ki bi pomagali, drži to, kar te boli. [HIPOTEZA: to je avtorjevo branje petih primerov, izbranih zaradi kontrasta, ne pregled; ne pove nič o vsaki kulturi, tradicije pa poznajo tudi skrivnost, ki je škodovala.]

Odrasli, ki ostane

Če ključavnica ni v otrokovo korist, kaj otrok potrebuje? Ne predvsem pravila, čeprav pravilo pomaga. Potrebuje osebo.

V zgodbah, iz katerih je ta esej zrasel, se vsakič zgodi isto: nekdo velik ostane. Oče, ki ne obljubi, da bo skrivnost obdržal, ampak obljubi, da otroka ne bo pustil samega z njo. Dedek, ki molze kravo in ne reče ničesar, potem pa reče: ostanem tukaj. Babica, ki verjame brez zasliševanja in otroku vzame sram z ramen ter ga položi tja, kamor spada.

Nobeden ne reče, da je bila težka stvar otrokova krivda. Nobeden ne reče, da se ni nič zgodilo. In nobeden ne obljubi, da bo ostalo skrito. To so stvari, ki jih oseba lahko naredi na dan, ko ji otrok zaupa, in so praktičen nasvet, ne ugotovitev raziskave: poslušati do konca; ne vprašati, zakaj ni povedal prej; povedati mu, da je prav naredil; obljubiti, da bo ostal, ne da bo molčal.

Preizkus dobrega odraslega je nasproten preizkusu slabe skrivnosti. Slaba skrivnost zahteva, da otrok ostane sam. Dober odrasel mu tega ne dovoli.

Skozi Zakon Enosti

Gradivo Zakona Enosti se predstavlja kot kanalizirano in je nepreverjeno. Od tu do konca tega razdelka je esej miselni eksperiment, označen [MISELNI EKSPERIMENT]. Nič v zgornjih razdelkih ni odvisno od njega.

Recimo, da je podoba resnična. Recimo, da za mnogimi zaprtimi sobami stoji en um, ki sploh ni razdeljen na sobe.

V gradivu Ra Ra o svojem pogledu pravi: »the distinction between yourself and others is not visible to us.« (Ra, seja 1, odgovor 10.) V tem okviru z Raovega stališča zapečatenih sob ni. Ra o drugi temi, o prenosih energije med ljudmi na višjih ravneh, tudi pravi, da je »some information is necessarily shrouded in mystery« zaradi svobodne volje. (Ra, seja 84, odgovor 20.) Ta stavek razširjam preko tistega, o čemer je bil izrečen, in to povem: to je moj sklep, ne Raova trditev.

Sklep je tak. Če je v tej podobi vsak um na zemlji namenoma neprozoren za druge, tako da se človek lahko odloča, ne da bi ga brali, potem zapečatena soba ni napaka človeškega življenja. Je njegova oblika. Vsak jaz ima sobo, v katero nihče ne more vstopiti, razen če je povabljen, in prav to omogoča darilo, laž in izbiro.

Tako gledano se tri sobe eseja uredijo same. Zasebnost je soba sama, spoštovana. Presenečenje je soba, odprta z vabilom, z datumom. Težka skrivnost je soba, katere vrata je od znotraj zasukal otrok, ki so mu tako naročili; um, ki poskuša sam nositi to, kar po tej podobi ni bilo nikoli mišljeno, da bi se nosilo samo. Človek, ki mu rečejo, naj ostanejo edina vrata zaprta, je postal osamljenejši, kot dopušča zasnova.

In odrasli, ki ostane, je tisti, ki naredi to, kar podoba opisuje: ne zlomi ključavnice, ampak počaka zunaj, dokler se otrok ne odloči odpreti, in ga sreča z hvala, da si mi povedal. To je ves odgovor miselnega eksperimenta. Teža skrivnosti je vlek vrat proti drugemu umu. Ni napaka. Je del otroka, ki ve, da ni bil mišljen, da bi bil sam z njo.

[MISELNI EKSPERIMENT: nič tu ni ugotovljeno; je en način, kako držati vprašanje.]

Opomba o registru

To je miselni eksperiment v kontemplativnem registru in ga je treba tako brati. Ni priročnik za varstvo otrok, klinični vodnik ali program. Če vam otrok pove kaj strašnega, so praktični koraki v predgovoru za starše zgoraj in v razdelku s pomočjo v vsaki knjigi, ki vas pošlje sem; v Sloveniji so prvi naslovi šolska svetovalna služba, osebni zdravnik in TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111). Znanstveno jedro tega projekta je drugje, za požarnim zidom, ki ga ta esej ne prečka. To je register kako bi lahko držali, ne kaj lahko dokažemo.

Viri

Anagnostaki, L., in Papathanasiou, A. (2020). Secrets and disclosures: How young children handle secrets. Objavljeno na spletu 15. oktobra 2020 (revija ni preverjena). https://ejournals.epublishing.ekt.gr/index.php/psychology/article/view/23713

Cochrane. Teaching children in schools about sexual abuse may help them report abuse (novica o pregledu Walsh in sodelavci; polni pregled ni bil prebran). https://www.cochrane.org/news/teaching-children-schools-about-sexual-abuse-may-help-them-report-abuse

Svet Evrope, kampanja One in Five. Pravilo o nedovoljenih dotikih (smernice za starše, v slovenščini; leto izdaje ni navedeno). https://rm.coe.int/kiko-in-roka-naucite-svojega-otroka-pravila-o-nedovoljenih-dotikih/48802c4422

Zakonik cerkvenega prava (1983), kanon 983 §1, angleški prevod, kot je prikazan na canonlaw.info. https://canonlaw.info/SPP-0983.htm

Evelyn-White, H. G. (prev.). Homerska himna Demetri, verzi 475–495. https://cts.perseids.org/read/greekLit/tlg0013/tlg002/perseus-eng2/475-495

LeBel, E. P., in Wilbur, C. J. (2014). Big secrets do not necessarily cause hills to appear steeper. Psychonomic Bulletin & Review, 21(3), 696–700. https://doi.org/10.3758/s13423-013-0549-2

Muslim ibn al-Hajjaj. Sahih Muslim 2699a (angleška izdaja USC-MSA). https://sunnah.com/muslim:2699

NSPCC. The Pants (Underwear) Rule. https://www.nspcc.org.uk/keeping-children-safe/support-for-parents/pants-underwear-rule/

Urad za mladoletniško pravosodje in preprečevanje prestopništva (OJJDP). Keeping Children Safe. Juvenile Justice. https://ojjdp.ojp.gov/sites/ojjdp/files/jjjournal/jjjournal1598/safe.html

Slepian, M. L., Chun, J. S., in Mason, M. F. (2017). The experience of secrecy. Journal of Personality and Social Psychology, 113(1), 1–33.

Slepian, M. L., Masicampo, E. J., Toosi, N. R., in Ambady, N. (2012). The physical burdens of secrecy. Journal of Experimental Psychology: General, 141(4), 619–624. https://doi.org/10.1037/a0027598 (naveden samo kot rezultat, ki se ni ponovil)

Tora, 3 Mz 19,16 (hebrejsko rakhil), prek Sefarie. https://www.sefaria.org/Leviticus.19.16

ATSILIRN. Protocol 6: Secret or sacred materials, or sensitive (leto ni navedeno). https://www.nsla.org.au/resources/cslp-collections/protocol6/

Gradivo Zakona Enosti (se predstavlja kot kanalizirano; nepreverjeno): L/L Research, https://www.llresearch.org. Seja 1, vprašanje 10 (https://www.llresearch.org/channeling/ra-contact/1); seja 84, vprašanje 20 (https://www.llresearch.org/channeling/ra-contact/84).